Obvestilo

Najlepša vilinska pravljica

13.12. 2012 je izšla prva vilinska pravljica - V Deželi vilinskega ključa.

Pisala sem jo z ljubeznijo,  vero in upanjem v boljši svet vsakega izmed nas, v boljši jutri Slovenije, naše čudovite dežele.                                                                                                                                                   

                                                                                                                                               PRAVLJICA, KOT JE ŠE NI BILO smiley

 

 

S pravljico V Deželi vilinskega ključa sem se miselno ukvarjala skoraj dve leti, do meseca julija v letu 2012. Takrat sem jo počasi in z občutkom začela zapisovati na papir. Navdih zanjo se mi je stopnjeval tudi ob prebrani knjigi (PSI), ki je na meni pustila velik pečat in me osebnostno nadgradila.   

Popotnico v svet je pravljici napisal priznani psiholog, dr. znanosti Janek Musek, ki je med drugim dejal:                             

» … In zakaj ne bi pravljice, pripovedke in povesti, ki danes niso več nujno in samo tiste klasične, tudi danes vstopale v otroška srca s svojim sporočilom in tam za vedno ostajale? Z njimi bodo otroci in odrasli lahko ustvarjali boljši in srečnejši svet, svet vrednot in dobrin, svet vilinskega ključa.«

 

 

                                                                                                                                         ZA NAROČILO KNJIGE - pokličite - 041-862-238                                                                                                                                          (Alenka Kos) ali me kontaktirate preko e- maila                                                                             

                                                                                                                                                       Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Namen pravljice je razvijanje čustvene inteligence pri otroku, saj se otrok v pravljici seznani z vrednotami kot je: prava, brezpogojna ljubezen, ki ne sodi in ne postavlja zahtev, sočutje, ki osvetljuje pot nam in ljudem na naši poti, sreča, ki smo jo lahko deležni na vsakem koraku življenja, le čas si je potrebno vzeti zanjo, harmonija, ki je v skladju s človekom in naravo, obilje, ki se odraža predvsem v človeški miselnosti, lepota, ki ponazarja vidik ocenjevanja nas samih in okolice in še zadnja vrednota o kateri piše vilinka Alenčica - vrednota odpuščanja, ki je nujno potrebna za našo osebnostno rast.                                                                                                                                              

V nadaljevanju projekta sem za Vas pripravila nekaj člankov in misli o LJUBEZNI, SOČUTJU, SREČI, HARMONIJI, LEPOTI, OBILJU IN ODPUŠČANJU, različnih avtorjev.

 vv

PRAVLJICA ZA BOLJŠI SVET - V Deželi vilinskega ključa - knjiga

Pravljica, ki skozi prikupno zgodbo škratka Ariela, male deklice Savitri in vilinke Alenčice, bralcu približa vilinski ključ ljubezni, ki pooseblja vrednote ljubezni, sočutja, sreče,  harmonije, lepote, obilja in odpuščanja.

Pisana je v znamenju posebnih številk - 3,4,7,12,13,21 in vsebuje V-I-L-I-N-S-K-I-K-J-U-Č-L-J-U-B-E-Z-N-I (naključje, ki ni naključje tri besede, ki skupaj tvorijo 21. črk).

Zraven knjige smo ustvarjalci vilinskega ključa, posneli tudi DVD, pravljico dolgo 52 minut.

Skratka skupaj smo ustvarili čudoviti projekt, ki je v celoti namenjen – ZA BOLJŠI IN LEPŠI SVET!

DRAGI BRALEC NAJLEPŠE VILINSKE PRAVLJICE!

Ob koncu šolskega leta 2012/13 je vilinka Alenčica gostila 21. otrok na dnevu sladkega obilja v Deželi vilinskega ključa.

Več o tem si oglej na priloženem linku: http://www.youtube.com/watch?v=DD8cLkeiojI

V kolikor si želiš v živo spoznati vilinsko deželo, škratka Ariela, vilinko Alenčico in njene vilinčice, opravi nalogo, ki je opisana na koncu pravljice in jo pošlji na naslov vilinske dežele - Dežela vilinskega ključa, Kos Alenka, Podljubelj 269, 4290 ali na moj elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

PRAVLJICA ZA BOLJŠI SVET - V Deželi vilinskega ključa - igrani in risani film

13.3.2013, je izšla Najlepša vilinska pravljica - V Deželi vilinskega ključa na filmskem platnu.

Posneli smo prisrčen film, dolg 52 minut, v štirih dejanjih. Snemanje se je odvijalo na sedmih različnih lokacijah v jesenskem in zimskem obdobju naše prelepe Slovenije. V pravljici nastopa 21 nastopajočih otrok in odraslih oseb.

V vilinskem filmu igra med drugimi tudi priznana celjska igralka (dobitnica Borštnikovega prstana) Anica Kumer in simpatična lutkarica Maja Kunšič.

Prvemu delu pravljice je svoj žametni glas posodil tudi upokojeni novinar in televizijski voditelj Sandi Čolnik. 

Skratka s skupnimi močmi nam je uspelo narediti produkcijo, ki bo navdušila tako otroke kot odrasle gledalce.

V nadaljevanju si lahko ogledate predstavitveni film (trailer).

 

Nastopajoči: Sandi Čolnik, Katja Stušek, Mariša Kos, Maja Kunšič, Anica Kumer, Iza Glavač, Boris Race, Mija Mance, Laura Marjetka Štukelj, Ela Glavač, Hana Brezar, Lara Grm, Nejc Pernuš, Alenka Kos, Maja Svetina, Leja Kos, Nika Brgant,Larisa Levstek, Maja Sušnik, Grega in Ana Bitežnik.

Glasba: Stane in Grega Bitežnik

Tuja glasba: Freeplay Music, LLC. New York

Kostumografija: Marija Ahačič, Anja Kert, Nežka Jenkole

Ilustracije: Mariša Ogris, Anže Bizjak in Boris Kos

Vilinski rekviziti:

  • vilinski ključ in ključki - oblikovanje in izdelava: Matej Kosmač
  • vilinske glineni izdelki - oblikovanje in izdelava: Darja Zupan
  • vilinski plašči: Marija Ahačič in Anja Kert

Produkcija: Studio Boutique - Dejan in Mateja Berguš

Zvok: Studio Boutique

Tehnika: Studio Boutique

Produkcija, kamera in montaža: Studio Boutique

Posebna zahvala gre g. Sandiju Čolniku in Saši Lovšin, ga. Anici Kumer in Maji Kunšič za pripravljenost in sodelovanje v naši najlepši vilinski pravljici.

Posebna zahvala - za trud in veliko požrtvovalnost gre Dejanu in Mateji Berguš iz Studia Botique. S skupnimi močmi, z veliko mero pozitivnega pristopa in neomajano voljo v naše delo, smo ustvarili prikupen film, domač otroški in odrasli duši smiley.

 

  in    DRUŠTVO ZA BOLJŠI SVET, VILINSKI KLJUČ

 

 

USTVARJALI SMO ZA VAS, ZA BOLJŠI IN LEPŠI SVET - HVALA!

 

Vrednote za boljši in lepši svet

“Svet ni nevaren zaradi tistih ki škodujejo ampak zaradi tistih ki ga gledajo ne da bi karkoli naredili”  Albert Einstein 

VSAK IZMED NAS IMA V SEBI MOČ, DA NAREDI KORAK DO ZAŽELJENE SPREMEMBE ...

LJUBEZEN (definicija ljubezni - odlomek iz knjige (psi) - Athinin svet, skrivnostnega pisca pod nazivom Eros - http://www.psiblog.si/ )                                               

»Ali sploh veste, kaj je ljubezen?«

»Ljubezen je, če nekdo ustreže željam ljubljene osebe in se zanjo žrtvuje,« je reklo mlado dekle iz nabave.

»To pa res ne drži. Prava ljubezen ne pozna pogojev! V resnici gre za pozornost in popolno iskrenost,« je odvrnila Athina.

»Neumnost! Ljubezen je trpljenje, ki ga občutimo ob odsotnosti ljubljene osebe,« je rekel nekdo drug.

»Ljubezen je dajanje in sprejemanje,« se je spomnil Makoto, a ga je preglasila tajnica, ki je trdila, da je edina prava ljubezen lahko le starševska ljubezen do otrok.

»Ljubezen je le posledica strahu pred osamljenostjo,« ji je odvrnila sodelavka.

»V pravi ljubezni ni ravnodušnosti in prepiranja, sta le trajna strast in sreča,« se je vmešala ženska zraven nje.

»Ne strinjam se z vami … Resnično te lahko ljubi le nekdo, ki je ljubosumen. To je edino pristno ljubezensko čustvo,« je ugovarjal glavni okuševalec in nadzornik.

»Čisto zares lahko ljubimo samo sebe, drugi pa so nam le v dokaz, da smo vredni ljubezni,« je rekel Olivier iz oddelka za trženje.

»To pomeni samo to, da še nisi srečal prave osebe, ki bi te prevzela in začarala! Nekega dne se bo to zgodilo tudi tebi, le verjeti moraš … Zares ljubi se samo enkrat v življenju,« ga je skušalo prepričati dekle nasproti njega.

»Popolnoma se strinjam s teboj. Ko pride v tvoje življenje prava oseba, te povsem spremeni in postaneš boljši človek. Ampak tudi največje ljubezni je po nekaj letih konec, nato gre bolj za navado kot za kaj drugega,« ji je pritrdil njen sosed pri mizi, moški srednjih let.

»Kako ste neumni! Prava ljubezen je nespolna … spolna ljubezen je utvara, ostanek velikih sanj, ki pa jih stvarnost pohodi,« je zmajeval z glavo Fabian.

Eros je tiho sedel na čelu mize in opazoval, kako se je iz popolne složnosti med gosti vnel hud prepir. Ljudje so govorili vse vprek in zagovarjali vsak svoje stališče, nekateri pa so postali celo žaljivi in napadalni. Ni mogel verjeti, da je vse to sprožilo le preprosto vprašanje o ljubezni.

»Dovolj!« je udaril po mizi, da so vsi obmolknili. »Ali je sploh kdo od vas srečen v ljubezni?« Nihče se ni oglasil. Eni so gledali v mizo, drugi pa so se spraševali, kaj naj bi pomenilo srečo v ljubezni.

»Jaz imam srečo v ljubezni!« je naposled reklo mlado dekle.

»Ti? Saj si vendar do ušes zaljubljena v poročenega moškega?« se je začudila njena sodelavka.

»Da, vendar se bo kmalu ločil in bova srečno zaživela skupaj!«

»Ali ti tega ne obljublja že nekaj let?«

»Njegova žena bo pa kmalu rodila,« se je posmehnil nekdo drug.

Eros je ponovno posegel v razpravo:
»Pred menoj je dvanajst obrazov in prav toliko različnih predstav o ljubezni! Le kako bi lahko bili srečni, če pa se vam še sanja ne, kaj je resnica o ljubezni.«

Vsi so molčali.

»V naših glavah ni enega razuma, kot se zdi, ampak so trije, povsem različni. Kako bomo gledali na svet, je zato odvisno od tega, kateremu dajemo prednost pred drugima dvema. Ta naš način razmišljanja pa se oblikuje, in to za vse življenje, že v otroštvu …
Vsak človek vidi le svoj svet. Tega oblikujejo njegovi razumi, ti pa se najprej zgledujejo po svetovih, ki jih prve spoznavajo …
Prav zato se naši svetovi potem tako razlikujejo …
V tem svojem svetu srečujemo druge, zato se nam zdi, da živijo tudi oni v našem svetu. Enako mislijo vsi, tudi tisti, ki živijo v povsem drugačnem svetu, kot je naš … Vsak od treh razumov ima drugačno predstavo o ljubezni in tudi o popolnem življenjskem spremljevalcu, saj ga ocenjujejo z različnimi merili … Instinkt, najstarejši razum, vselej išče varnost, zato je zanj popoln tisti, ki ima v svoji naravi posebne lastnosti, kot so skrbnost, iskrenost, duhovitost, zvestoba, zanesljivost, samozavest ali kar koli drugega takega, kar mu daje občutek varnosti in zagotavlja preživetje …«

»Kakšno zvezo pa ima duhovitost z varnostjo?« se je začudila Athina.

»Instinkt je ustvarjalen, zato prepoznava v duhovitosti drugega svojo obliko inteligence … Prav zaradi svoje ustvarjalnosti pa lahko prepoznava tudi nevarnosti, saj je zmožen povezati stvari in dogodke, ki jih drugi ne zmorejo, in zato svojo inteligenco povezuje z varnostjo … Drugi, Emocio, hrepeni po spoznavanju, odkrivanju in druženju. Popolnost išče v skladnosti, v lepoti in v telesnih lastnostih. V resnici ga privlači vse, v čemer prepozna izboljšavo sebe. Zato stremi po lepoti, moči, položaju in ugledu … Tretji je Racio, najbolj analitičen in preudaren. Njegove predstave so daljnovidnejše in bolj koristoljubne. Hrepeni lahko po stvareh in materialnem bogastvu ali pa po znanju in razgledanosti. Privlačijo ga ustroji, načrtnost in organiziranost …
Ker si trije razumi ves čas bolj ali manj nasprotujejo, je naš svet vedno nekoliko neuravnotežen. Nato pa nekega dne srečamo osebo, pri kateri vsak od razumov opazi neko nepomembno podrobnost, ki ga pritegne. Naenkrat si nehajo nasprotovati in tako iz svojih predstav sestavijo popolnega človeka. To je animus ali anima, obstaja pa le v našem lastnem svetu, saj je v celoti plod naše domišljije, predstava naših treh razumov … v resnici nima nobene zveze s človekom, ki smo ga srečali … Občutek te složnosti je nepopisno lep in je za nas nekaj povsem novega. Domišljamo si, da je ta občutek prinesla v naše življenje izbrana oseba, saj ta občutek harmonije treh razumov sovpada prav z njenim prihodom. In zato si želimo, da bi za vedno ostali povezani s tem fantastičnim svetom in da bi naš svet za vedno ostal tako popoln, kot se zdi v tem trenutku …
Toda vse to je le zaljubljenost …
Trije razumi, ki si ne nasprotujejo, nam namreč do popolnosti zameglijo pogled in preslikajo animus ali animo na osebo, ki smo jo srečali. Njihova prva laž v vrsti neresnic, ki jim nasedemo, je, da je naš popolni izbranec v naših mislih obstajal že od nekdaj. A to ni res, saj bi ga sicer z lahkoto opisali, še preden bi ga srečali. Oseba, v katero se zaljubimo, pa je lahko povsem drugačna od naše predstave o popolnem življenjskem spremljevalcu, v katero smo verjeli še trenutek pred tem …
Zaljubljenemu boste zaman skušali odpreti oči, kajti združena moč njegovih složnih razumov, ki si zdaj niti malo ne nasprotujejo, je tako neizmerna, da si boste nakopali le njegovo jezo. Kadar človeku njegovi trije razumi lažejo, ne boste mogli spremeniti njegove resnice, saj bodo ti njegovi prijatelji z lahkoto opravili z vašo resnico, in to tako, da boste vi na koncu samo osovraženi. Zato se nikar ne trudite. Trenutek resnice pride sam, še prehitro …
Zaljubljenost je le pričakovanje, lastna utvara o tujem svetu, ki ga želimo združiti s svojim, in nima nobene zveze z ljubeznijo. Ima pa zelo pomembno vlogo, saj bi brez tega ljudje le s težavo sprejeli povsem drugačne svetove, za katere se nam še sanjalo ni, da sploh obstajajo, ko pa smo doslej živeli v prepričanju, da obstaja le en svet … svet, v katerem živimo …
Upanje, da nam drug svet prinaša tolikšno popolnost, je lažno, vendar je takšno izhodišče boljše, kot če bi že na samem začetku klonili pred ovirami, ki jih je treba premagati pri združevanju tako različnih svetov …
Ko začnemo tuji svet spoznavati, začnemo spoznavati tudi to, da ni tak, kot smo si ga olepševali v svojem svetu. Zaljubljenost je naša samoprevara, je obljuba … ki pa nas vendarle popelje čez prag tujega sveta … To je največja in najlepša laž našega življenja … T
renutek resnice nastopi šele, ko nas razumi tako zaslepljene pripeljejo globoko v neznano deželo, nato pa nam ponovno odprejo oči in se naš animus ali anima razblini kot milni mehurček. Sprva je to veliko razočaranje – zdi se nam, da se je ljubljena oseba povsem spremenila. Lahko dobimo celo občutek, da ji ni več za nas in da tudi mi ne čutimo nič do nje. A to ni nič drugega kot razočaranje in žalovanje zaradi izgube našega privida – naše lastne laži. Resnica, ki jo zdaj uzremo, nam je dotlej morala ostati prikrita, saj bi se sicer že zdavnaj obrnili in zapustili ta neznani čudni svet. Toda tu, globoko sredi tujega ozemlja, se naenkrat ne moremo več tako zlahka obrniti in oditi, saj nas nanj vežejo spomini in upanje na vrnitev omamnega občutka skladnosti naših razumov. Zdaj moramo odkriti, ali je tuji svet res združljiv z našim in ali je cena tega združevanja sprejemljiva. Brez iskanja srednje poti med razlikami obeh svetov pa ne bomo prišli daleč …
Pri tem se naš najpomembnejši razum trudi uveljaviti svoj svet, isto pa se dogaja tudi pri našem izbrancu, in tako pride med razlikami do bitke za prevlado …
Dokler ne pridemo do spoznanja o medsebojni sprejemljivosti svetov, tako ne bi smeli sklepati nobenih zavez in tudi otrok ne bi smeli spočenjati. Noben svet namreč ni popoln, in šele ko ugotovimo, da zmoremo tuji svet sprejeti v dobrem in slabem, z vso lepoto in vsemi pomanjkljivostmi, smo pripravljeni ljubiti …
Zato je tako pomembno, da svetove spoznavamo postopoma, korak za korakom, in da vanje ne zdrvimo s pozivom: ›Na juriš!‹ in jih ne okupiramo kot podivjana vojska vznesenega voditelja. Zato je ključnega pomena tudi to, da spoznamo resnični svet ljubljene osebe, in prav nič manj, da njej predamo svoj resnični svet. Ljudje z maskami namreč ne zmorejo ljubiti …
Resnično ljubi lahko le tisti, ki sprejema svoj svet, kajti tak ga bo tudi pripravljen predati, da ga bo lahko drugi odkrival takšnega, kakršen je v resnici …
Kdor pa v svojem svetu postavlja kulise, za njimi skriva svojo resnico in tam ne želi videti nikogar … Prav zato mnogi nikoli v življenju ne spoznajo prave ljubezni, saj ne zmorejo dlje od svoje zmote o ljubezni. Govorijo o strasti, občutkih, ki jih prevevajo, in ljubezni, ki gori v njih … v mislih pa imajo zgolj slepo zaljubljenost …
Prava ljubezen je najmočnejša stvar na svetu. Kdor jo lahko občuti, spozna popolnost, o kakršni se mu ni nikoli niti sanjalo. A resnično ljubi le tisti, ki predaja resnico svojega sveta in sprejema resnico drugega …
Prava ljubezen je popolna združitev tujih svetov …
Slišali ste resnico Življenja, resnico o ljubezni.«


































SOČUTJE

(povzetek misli Sabina Šilc - http://www.sabinasilc.com/)

Vse res velike ljudi krasi to čustvo in vsi glavni nosilci vseh religij (Jezus, Buda, Mohamed ipd) so opisani v tem smislu.

Beseda pomeni, da čutimo z DRUGIM, torej predvideva ločenost od drugega.

Ljudje imamo različno sposobnost sočustvovanja z drugimi bitji. Nekateri so zmožni le zelo majhnega, morda v povezavi s tem, da začutijo bolečino drugega, ker so sami imeli tako izkušnjo, drugi so lahko sočutni samo do nekaterih ljudi(npr svoje rase),do živali pa ne, ker jih doživljajo zunaj svojega energetskega kroga, spoznanja.

Malo jih je, ki se čutijo kot del ENOSTI in zato čutijo VSA ŽIVA BITJA, kot enakovredna, ljubezni vredna in trpljenja zmožna.

Naziva ČLOVEK-KRONA STVARSTVA , bo človek vreden šele, ko bosta tudi njegova ljubezen in sočutje vseobsegajoča, brezpogojna in, predvsem, AKTIVNA.

Nevro-znanstveniki pravijo, da je sočutje povezano z razvitostjo corpussa calossuma, nekakšnega vezja med L in D hemisfero. Če nek podatek, npr otrok joka, predelujemo le v L hemisferi, bomo videli in povezali vse podatke v zvezi z dogodkom, če pa te informacije predelamo še v D hemisferi, jih bomo oplemenitili s podoživljanjem otrokove stiske, kar se bo , spet v L hemisferi oblikovalo v namen, da otroku pomagamo.

Zaradi sočutja sodelujemo in smo, kot vrsta do sedaj preživeli. Trenutne krize , ki vladajo na Zemlji , so povezane tudi s tem, da se ne čutimo povezane drug z drugim, živalmi in rastlinami in celim ekosistemom in vesoljem…, katerega zelo majhen , nepomemben delček smo.

Problem je ravno v tem, da sebe, svoj JAZ doživljamo kot nad-pomembnega. K temu je seveda doprinesla vzgoja (pomanjkanje vzorov pri pomembnih odraslih, ki se borijo za preživetje in pozabljajo, da je življenje več kot to) in duh časa (individualizem, borba za obstanek, ideja, da je najbolje , če poskrbim zase, ne glede na druge in drugo).

Velik delež nosi napačna vzgoja in izobraževanje, ki je zaradi razvoja tehnologij in možnosti hitrejšega prenosa več informacij, pozabila na to, da smo ljudje ljudje in ne stroji, da ne procesiramo tako kot oni in, da imamo poleg procesiranja informacij in njihovega zapomnenja , še druge programe.

V želji, da bi otroke »dobro« vzgojili, prehitevamo in so nam vzgojni cilji pomembnejši, kot konkreten otrok.

Če od otroka prezgodaj pričakujemo, da bo prijateljčku posodil najljubšo igračo, ko njegov corpuss calossum še ni razvit, ga bomo prej naučili egoizma (ki je obrambni mehanizem, grabimo k sebi, ker se nismno naučili, da je dobro in varno deliti z drugimi). Otrok bo razvijal programe, kako poskrbeti zase, ne bo imel izkušnje ugodja ob delitvi in izmenjavi in ne bo razvijal corpussa calossuma (ki raste ob ponovitvah).

V najhujšem primeru taki otroci zrastejo v asocialne ljudi, ki lahko poškodujejo, ubijejo druge.. kot bi gledali film, za katerega vemo, da je tisto rdeče le barva in ne kri.

Sočutje nam omogoča, da smo dobro, saj izmenjujemo energijo, včasih jo malo več damo, ampak jo tudi drugič prejmemo, ko jo potrebujemo. Pri tem je bolj pomembno, da se znamo odpreti, saj je tam nekje vedno nek drugi, ki nam jo želi dati.

Sočutje je torej NUJNO POTREBNA LASTNOST, ki ne more biti v obtoku samo slučajno, ko se nam na poti zgodi nekaj, kar se nas dotakne.

Sočutje je lastnost, ki jo moramo razvijati nepretrgoma, aktivno. Je nalezljiva, saj s svojo visoko vibracijo, ki nosi sočutje, dvignemo vibracijo pri drugem.

Od tega imamo sami koristi, kot pri vsem, kjer je kroženje živo. Sočutni ljudje proizvajajo manj stresnega hormona kortizola, več pa DHEA-e, snovi, ki nas ohranja mlade in žive.

Sočutje je najkrajša pot do notranjega miru in občutja sreče.

Kako lahko sami razvijamo sočutje?

Prvi korak je, da smo dobri do sebe, ker bomo le tako ohranili dovolj veliko

zavedanje, da bomo lahko zaznali trpljenje drugega.

Drugi korak je, da pazimo, da NIKOMUR ne povzročamo trpljenja.

Tretje je.. misel, to prapočelo vsega. V svoji stiski vidimo le sebe in se ukvarjamo le s seboj, kar posledično pomeni , da zapremo kroženje energije z drugimi. Zaprti sistemi ugasnejo, to poznamo že iz fizike, zato je bolj smiselno, da zavestno mislimo o drugih. Lahko vsako jutro naredimo ritual, ki ga priporoča Dalai lama, namreč, preden začnemo bezljati in nas vase potegne dnevno kolesje, ustvarimo trenutek miru in pomislimo : Danes imam srečo, da sem se zbudil, sem živ, in ne bom zapravljal te dragocenosti življenja! Svojo energijo bom usmerjal, da se osebno razvijam, razširim svoje srce v dobro vseh bitij. Danes bom prijazno mislil o drugih in krotil svoja negativna čustva. Deloval bom v dobro drugih, kolikor bom le mogel.

In to je četrti korak, namreč DELOVANJE.

Verjamem, da so dobre misli nosilke dobre energije, še bolj pa so učinkovita dobra dejanja. Prepogosto se zapremo za trpljenje drugih, češ, da ni v naši moči, da bi pomagali. Pa je, vedno!

Že to , da VIDIMO trpečega, se z njim povežemo in v svojem trpljenju ni sam. Če vidimo trpljenje, dvigujemo vibracijo tudi drugim in ko nas bo dovolj enako čutečih , bo dovolj tudi moči, da spremenimo nepravilne prakse in olajšamo/preprečimo trpljenje.

Nadaljnji korak zna biti največji, namreč, da smo lahko sočutni tudi do tistih, ki nam delajo slabo. Že dva tisoč let ponavljamo za Kristusom na križu :«Odpusti jim , Oče, saj ne vedo, kaj delajo!«, pa je, morda ravno zaradi prevelikega ponavljanja, ta stavek izgubil energetski naboj ...

Nekaj malega sem o tem pisla tudi sama:

http://www.vilinskikljuc.si/zgodba-tedna/182-prava-brezpogojna-ljubezen-v-danasnjem-casu.html

Dalai Lama na

temo sočutja in srečnega življenja (povzetek predavanja pripravil Blaž Kos - http://www.blazkos.com/o-meni )

"Na najnižji ravni smo vsi enaka bitja, bitja s svojim fizičnim telesom, umom, čustvi in dušo. Šele na sekundarni ravni se razlikujemo glede na naša ozadja, kot so vera, rasa itn. Vse prevečkrat se ljudje pogovarjamo z drugimi ljudmi ter jih obravnavamo iz druge ravni namesto iz prve. Vedno in povsod se moramo zavedati, da smo vsi samo ljudje z enakimi mehanizmi in hotenji.

Največji problem pri človeku je, da z intelektom lahko okrepi svoja čustva. Človek svoja čustva hrani s svojim umom celo do te mere, da se sovraštvo in jeza na druge prenašata iz generacije v generacijo. Na drugi strani živali čustvene neharmonije veliko hitreje rešijo, ker jih ne hranijo z intelektom. Čustva služijo svojemu namenu, obrambi v določenem trenutku, čustva hranjena z intelektom pa se kotalijo iz situacije v situacijo, iz človeka na človeka, iz generacije na generacijo.

Včasih so bila plemena in nadvlada enega plemena nad drugim je pomenila neke koristi, večjo navidezno varnost. Danes je situacija očitno povsem drugačna, saj smo vsi povezani, tesno in globalno. Tudi včasih je bilo tako, vendar ni bilo tako jasno in očitno. Škodovanje sosedu, je praktično škodovanje sebi. Kakršno koli nasilje je uničevanje samega sebe. Zato je koncept vojne preživeta stvar.

V naravi obstajajo negativne in pozitivne stvari. Vsaka negativna stvar ima tudi pozitivno nasprotje. Na primer jeza in ljubosumje sta namenjena v osnovi preživetju. Vendar nikoli ne smemo pozabiti, da imamo na drugi strani tudi pozitivna čustva – ljubezen, sočutje, skrb za drugega itn. Človek ima v sebi naravno nagnjenje, da deluje dobro, če le ne hranimo čustev z intelektom. Negativna čustva pa naj bi nas obranila slabih stvari. Če pa čustva hranimo z umom, gre to lahko preko vseh meja. Vendar smo vsi ljudje zmožni, da v katerem koli trenutku okrepimo tudi pozitivna čustva.

Prav tako vsi ljudje želimo biti srečni, vse kar počnemo, počnemo za lastno srečo. Za doseg sreče je nujno, da se umirimo. Znanstveniki so dokazali, da močna čustva najedajo naš imunski sistem. Miren um je na drugi strani glavno orodje za okrepitev imunskega sistema. Tudi pozitiven pristop do zdravljena bolezni bo prinesel veliko boljše rezultate, kot negativna čustva. Pozitivni mentalni odnos vedno prispeva bistveno k hitrejšemu okrevanju, boljšemu počutju in večji sreči.

Znanstveniki so ugotovili, da ljudem, ki gredo skozi težke situacije, ostanejo travme. Vendar so prav tako ugotovili, da če ostanemo mirni v duhu skozi preživljanje težkih izkušenj, teh travm ni. Kadar je kdo do nas krivičen, nesramen, ga moramo jemati človeka, kot smo mi sami, z enakimi hotenji, željami in čustvi. Ko druge ljudi dojemamo, kot dojemamo sebe, se rodi sočutje.

Prispodoba za sočutje je menih, ki je bil dolgo časa ujet na Kitajskem. Po vprašanju, kakšna je bila izkušnja je povedal, da je bil nekajkrat v veliki nevarnost. V nevarnosti, da izgubi sočutje do svojih prijateljev Kitajcev.

Pri tem moramo strogo ločevati vero in temeljne človeške vrednote. Sočutje do človeka je temeljna človeška vrednota in ni povezana z vero. Sočutja ne učijo samo vere svojih vernikov, pomena tega se moramo zavedati vsi ljudje. Sočutje nam ne more škodovati. Kadar razvijamo sočutje, pomagamo drugim in na koncu mi sami pridobimo največ, ker imamo bolj pozitivno skupnost. Sočutje in nenasilje sta dve strani istega kovanca. Vsako dejanje iz sočutja je nenasilno. Na drugi strani je največje nasilje, če želimo nekoga pretentati, pa do njega pristopimo prijazno.

Ne glede na poglede ljudi, jih je potrebno spoštovati. Vsak človek ima svoj pogled. 10 ljudi, 10 različnih pogledov, 100 različnih ljudi, 100 različnih pogledov. Nasprotovanje je nujno, ker prispeva k napredku. Na najslabši možen način nasprotovanje prispeva k nasilju, vendar če se ljudje med seboj spoštujejo in sodelujejo, nasprotovanje prispeva ravno k napredku. Človek z drugačnim pogledom ni nujno naš nasprotnik; pomembno je, da ustvarimo sintezo pogledov in da na koncu dobimo višjo kakovost na podlagi sodelovanja.

Na najbolj osnovni ravni potrebujemo etiko, ki je univerzalna. Nad tem smo ljudje drugačni in to drugačnost moramo spoštovati. Tudi znanstveni, tehnološki in materialni razvoj je potreben, ne samo duhovni. Prav tako ne morajo biti vsi ljudje enake vere, ali sploh imeti vero, tudi pri verah potrebujemo drugačnost. Filozofije različnih ver so lahko povsem različne, namen pa mora biti enak, namen pa mora biti skupen, to je spodbujanje ljubezni in sočutja. Končni cilj vere ne glede na filozofijo je, da je bolj srečen vsak posameznik ter s tem celotno človeštvo. In ne glede na vero mora biti cilj vsakega vernika predvsem to, da z zgledom lastnega življenja pokaže drugim, kako živeti prave vrednote.

Prav tako moramo ločiti, da sočutje ni enako kot pomilovanje. Med tema dvema pojmoma je velika razlika. Pomilovanje (pitty) pomeni, da se nekdo počuti nad drugim. Sočutje je drugačno čustvo, je empatija, ki pomeni spoštovanje, razumevanje, enakost. Osnovno pri sočutju je spoštovanje blagostanja drugega človeškega bitja in da mu želimo iskreno pomagati pri doseganju njegovega blagostanja.

Tudi demokracija mora temeljiti na spoštovanju in sočutju. Osnova demokracija je ravno spoštovanje pravic drugih ljudi. Pri tem demokracija ne mora delovati učinkovito, če druge poglede sovražimo. Osnova za delovanje demokracije je namreč ravno medsebojno spoštovanje, predvsem pa spoštovanje pravic drugih. Na drugi strani totalitarni sistemi pomenijo, da ima nekdo več pravic od ostalih, kar ni prav.

Sočutje in oproščanje ne pomenita indiferentnosti, neaktivnosti, pasivnosti. Če nekdo nekaj naredi narobe, ne smeš biti indiferenten, temveč moraš biti aktiven. Svoje mnenje moraš jasno in glasno izraziti. Če ostaneš indiferenten, ljudem s katerimi se ne strinjaš v bistvu pomagaš. Seveda pa v svojem delovanju ne smeš nikoli izgubiti sočutja. Ljudi pa najlažje spremeniš le z pozitivnim zgledom lastnega življenja. Sočutje prežeto z motivacijo in z aktivnostjo je nenasilno učenje drugih.

Kako lahko ljudje spremenimo svet? Posameznik se lahko dostikrat počuti nemočnega. Vendar en zgled pomeni zgled celotni družini, družina je zgled drugim družinam in naenkrat je veliko ljudi, ki spremenijo svoje poglede zgolj na podlagi enega zgleda. Torej iniciativa mora biti vedno s strani posameznika in v tem se skriva moč, da spremeni svet. Tako ima vsak od nas potencial, da spremeni svet. In vse velike spremembe se dogajajo od spodaj navzgor. Ljudje, ki so že na oblasti, ki imajo kapital imajo običajno enake poglede, kot je trenutno stanje. Zato pridejo spremembe od spodaj, od ljudi, ki imajo močno voljo, drugačno vizijo in tako se stvari spreminjajo. Pri tem denar ni pomemben. Tudi jaz vam nisem dal denarja, nimam praktično nič. Še veliko več od tega. Kdo me včasih označi kot demona. Vendar sem demon, ki širi znanje o sočutju in o temeljnih etičnih vrednotah človeka. Tako vidim sebe kot dobrega demona."





































SREČA -

"Za svojo srečo ne potrebuješ nič več kot ta trenutek imaš ...

Sreča je stanje duha, za katerega so značilni zadovoljstvo, ljubezen in veselje.

Po filozofski definiciji pa je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.

Sreča je nekaj, po čemer hrepenimo vsi ljudje. Iščemo jo v materialnem blagostanju, v izobrazbi in ugledu, v drugih ljudeh. A zdi se, kot da je izmuzljiva - lahko jo občutimo za nekaj časa, vendar slej ko prej ta občutek mine. Naše iskanje sreče pa se nadaljuje ...

Verjetno je odgovorov na vprašanje, kaj je sreča, toliko, kot je ljudi. Nekomu pomeni sreča imeti poln želodec, drugemu zdravje, tretjemu novo obleko, četrti je srečen, ko je v družbi z ljubljeno osebo . Kaj pa je sreča za vas? Vzemite si nekaj minut časa in razmislite pri sebi: Kaj je zame sreča? Kaj me osrečuje? Kaj potrebujem za srečo?  

Pišite mi, dragi otroci, dragi starši in Vaše misli bom sproti objavljala pod tem naslovom  smiley 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. m    

 Med poslanimi misli bom sedem najlepših misli nagradila s knjigo - V Deželi vilinskega ključa.









































LEPOTA 

Si predstavljate, da si vsako jutro nadenete očala v znamenju LEPOTE ... in svet okoli vas postane lep v vsej svoji veličini. Preprosto in enostavno spregledate slabe stvari, in le te, ne delajo več težo Vašemu umu. Posledično začnete videvati lepe stvari.

 - Navkljub neprijetnemu sneženju, ki Vam otežuje pot, opazite lepoto drobnih snežink in čudovito belino mrzle pokrajine. Vaše razpoloženje se začne spreminjati, postajate čuteči za drobne malenkosti, ki prinesejo v Vaše življenje LEPOTO.
                                                                                                                                             
- Velikokrat v življenju se znajdemu v stiku z ljudmi, ki nam niso všeč iz takšnih ali drugačnih vzrokov. Samo od nas je odvisno, kako bomo to sprejeli. Lahko vztrajamo na začrtani poti in se od danega človeka distanciramo oziroma ga lahko celo preziramo ali mu v skrajnem primeru mečemo polena pod noge.
Smisel LEPOTE kot vrednote, pa se odraža ravno v nasprotnem.
...
Odločitev je vedno na nas, zatorej odkrivajmo lepoto v vsem kar nas obdaja in namesto napak in pomanjkljivosti, se osredotočimo na tisto najlepše kar se skriva v nas, v soljudeh, v stvareh in naravi, ki nas obdaja. Pri tem ne gre zgolj za površno estetiko ali umetniški čut za lepoto, gre za veliko več - sčasomo bomo svoje poglede privadili na notranjo lepoto vsega kar nas obdaja, vključno s samim seboj.
Z občutkom čutenja LEPOTE, bo Vaš svet postajal iz dneva v dan lepši in Vas osebnostno nadgradil.                                                                                                              

 
 

 

 

 

 

 

 






















HARMONIJA

Harmonijo je moč začutiti v vsem kar nas obdaja.

Njeno izhodišče pa izhaja iz nas samih. Harmoničen človek je v ravnovesju in v skladju delovanja s samim seboj in okoljem. Posledično deluje v dobrobit sebe in njegove okolice, je srečen in izpopolnjen. Pride do spoznanja, da za svojo srečo resnično ne potrebuje nič več kot ta trenutek ima.
Harmoničen človek je v sozvočju z najpomembnejšo vrednoto - ljubeznijo, tisto pravo ljubeznijo, ki bo današnjemu svetu prinesla velike spremembe.

Po teoriji REI (več o razlagi teoriji REI, si lahko preberite na priloženem linku http://www.psiblog.si/), se človeški razum deli na tri razume - RACIO, EMOCIO IN INSTINKT. Racio kot zavedni razum, emocio in instinkt kot nezavedna razuma.

Naš um upravljajo torej trije razumi, ki so redkokdaj v skladnem razmerju oziroma v harmoniji, ampak se praviloma med njimi vrši boj za oblast - "kdo bo koga nadvladal", zatorej človek posledično težko deluje v ravnovesju, v harmoniji ...(več o tem si preberite v knjigi (PSI))


Vsekakor pa je v nas zavedna ali nezavedna težnja po harmoniji oziroma usklajenosti nas samih.

Kako to doseči?

Glede na to, da je vsak človek edinstveno bitje, ki se je na podlagi svojih treh razumov ustvaril popolnoma svoj vidik pogleda na svet in dojemanje okolice, bo najlažje željeno harmoničnost dosegel na način, ki mu je najbližji;
- za nekoga je to sprehod v naravi in objemanje dreves;
- za drugega je to mogoče poslušanje glasbe;
- in tretjega igra s svojim kužkom;

... možnosti je veliko, ravno toliko kot je ljudi. Pomembno je, da Vas to dejanje osrečuje in Vas polni z občutkom ravnovesja in harmonije, pomembno je tudi to, da ta dejanja prakticirate čim bolj pogosto - vzemite si čas!
Razmišljajte o harmoniji v sebi, v družini, v kolektivu, v naravi in posledično v vesolju.

Pri tem Vam bo vrednota kot je hvaležnost zelo pomagala. Več o tem pa si preberite odlično interpretacijo hvaležnosti, ki jo je napisala Varja Kališnik  http://www.polet.si/kolumna/hvalezna



 







































Presenečenje za naše najmlajše

Škratek Ariel in vilinka Alenčica sta za naše najmlajše pripravili 21. nagrad iz vilinske zakladnice.

Torej, 21. knjig od izdanih 1312 knjig vsebuje pismo in posebno številko, ki prinaša darilo za mladega bralca.

Knjige z oznakami:

  • Ariel - 3: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Ariel - 4: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Ariel - 7: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Ariel - 12: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Ariel - 13: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Ariel - 21: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana

 

  • Vilinka Alenčica - 3: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Vilinka Alenčica - 4: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Vilinka Alenčica - 7: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • MURI, D.O.O. Ljubljana ČURI MURI, D.O.O. LjubljanaČURI MURI, D.O.O. LjubljanaČURI MURI, D.O.O. LVilinka Alenčica - 12: prinaša nagrado - didaktična igrača podjetja ČURI MURI, D.O.O. Ljubljana
  • Vilinka Alenčica - 13: prinaša nagrado - igrača podjetja PIKA POKA, D.O.O., Ptuj
  • Vilinka Alenčica - 21: prinaša nagrado - igrača podjetja PIKA POKA, D.O.O., Ptuj

 

  • Savitri - 3: prinaša nagrado - igrača podjetja PIKA POKA, D.O.O., Ptuj
  • Savitri - 4: prinaša nagrado - torta za rojastni dan nagrajenega otroka - Sladke iskrice, Polona Kadunc, s.p.
  • Savitri - 7: prinaša nagrado - torta za rojstni dan nagrajenega otroka s spremstvom škratka Ariela in vilinke Alenčice - Slaščičarstvo Cerkovnik, Darja Cerkovnik, s.p. Tržič in Društvo za boljši svet, Vilinski ključ
  • Savitri - 12: prinaša nagrado - Salon za nego psov Lucky - vilinčica Maja uredi Vašega kužka ali mucka
  • Savitri - 13. prinaša nagrado - knjiga v Deželi Vilinskega ključa z nastopom vilinke Alenčice in izdelavo vilinskega ključa
  • Savitri - 21: prinaša nagrado - knjiga v Deželi Vilinskega ključa z nastopom vilinke Alenčice in izdelavo vilinskega ključa

 

  • Vilinski ključ - 444: prinaša nagrado - nastop Čarodeja Tonija na rojstnodnevni zabavi nagrajenega otroka
  • Vilinski ključ - 777: prinaša nagrado - portret nagrajenega otroka, v tehniki olje-platno (40x50 cm), slikarja Kos Borisa
  • Vilinski ključ - 1312: PRESENEČENJE VILINKE ALENČICE smiley

 

Želim Vam prijetno branje in Vas toplo pozdravljam!  

Sponzorji in sodelujoči v pravljici

Ob zaključku želim podati zahvalo posameznikom in podjetjem, ki so podprli naš projekt s svojim delom in nagradami.

ZAHVALO PODAJAM:

  • gospe Anici Kumer za odlično odigrano vlogo ga. Karjole v pravljici
  • Maji Kunšič za prikupno odigrano vlogo škratka Ariela v pravljici
  • otrokom: Izi, Borisu, Eli, Miji, Lauri, Evi, Katarini, Sebastijanu, Nejcu, Hani, Lari in Emi
  • vilinčicam Maji Svetina, Leji Kos, Larisi Levstek, Niki Brgant, Maji Sušnik in Mariši Kos
  • Niki Brgant in Katji Stušek za pripravo otrok pri odigranju filmskih vlog
  • psihologu, dr. znanosti Janeku Museku za popotnico pravljici
  • lektorici Jožici Koder

 

  • podjetju Studio Boutique
  • podjetju Čuri Muri d.o.o.
  • Pika poka d.o.o.
  • Slaščičarstvo Cerkovnik, Darja Cerkovnik, s.p.
  • Sladke iskrice, Polona Kadunc s.p.
  • Maji Svetina, salon za nego psov - Lucky
  • Čarodej Toni, magični teater JABA-DABA-DU
  • Društvo za boljši svet, Vilinski ključ

 

Več prispevkov

  1. Napovednik nove knjige